IARIA / Še en dan ku usi (2010)

Tudi Iaria ohranja svoj prepoznaven stil, ki ga je še dodelal, a svoj flow občasno še vedno duši s pretiranim poudarjanjem zadnjih besed oz. zlogov v nekaterih komadih. Ker v osnovi ostaja enak, le bolj izpiljen, po komadih zveni podobno, kar je lahko razlog, da te sem in tja izgubi. A je tu zato dobrodošla in najbolj očitna sprememba - več energije, s katero predstavlja svoje pesmi, kar je verjetno posledica izkušenj in tudi samozavesti, ki jo prinaša že drugi izdelek. To je nakazal že z gostovanjem na Šoletovi plati, kjer ima zame enega svojih najboljših partov.

Tematsko pa bistvenih razlik med albumoma ni, razen tega, da se tokrat večkrat obregne ob konkurenco in tiste, ki so mu očitali, da ni hip-hop: „A kam, se vprašam, ko poslušam vaše tekste, pišete in pišete, ne veste pa kam greste, držite se te ceste, zavite mal s poti, fantje polni jeze, a nč jim ne fali, vi vsi bi radi bli, tisto, kar sploh niste, eni so me spluval, pa še zmeri filam liste, res da v ozadju vi vsi v ospredje silte, a ko ste gor na odru, samo mikrofone slinte ...“

Seveda, da je hip-hop; vseeno pa Še en dan ku usi ni še ena plata kot vse. Prvi komad takoj šokira, saj gre za ostro, rokersko odprtje plate. Po singlu „Nism hip hop“ bi pričakoval bolj hip hop ritme. Je pa super, da jih ni. Po drugi strani pa v bistvu niti nisem zares pričakoval, da bo šlo za klasiko, saj je že s prvencem nakazal, v katero smer bo šel, le da je bila Le jst precej bolj medla in nedorečena. „Zdej si priča tega, kar nardita tipa prek bita, k ga reper in metalc v zaklonišču nardita ...“

Ko poslušalec preživi začetni šok in se sprijazni s tem, da bo šlo bolj za rock-rap pesmi, ga preseneti drugi komad, kjer Iaria pelje le ob zvoku akustične kitare. No, v nadaljevanju vseeno slišimo usklajeno mešanico bolj standardnih hip hop oblik, a ne programsko sestavljenih, ampak je veliko instrumentov odigranih v živo, kar naredi prijeten občutek poslušanja. Še posebej so meni všeč bobni. Za vse podlage je kot rečeno poskrbel Zega. In ko izveš, da je čisto vse (razen nekaj zvokov) odigral sam, daš človeku res en velik respect. Zanimivo, da ima metalec tak dober hip-hop ritem. Občutek vsekakor ima odličen, saj dobro zvenijo tako polni komadi kot je Tu sem kakor tudi bolj minimalistični kot je Odločitve.

Vsebinsko je plata zastavljena pozitivno, čeprav se na momente zdi otožna, saj je dosti različnih problemov. Še vedno je tu nekaj gostilniških zgodb in zgodb, povezanih z ženskami, in pa tudi nekaj obreganja ob sceno in kritike: „Enim rap je ljubezen, drugim tekmovanje, lahko šprintaš kokr hočeš, so pobral že vse kolajne.“

Je pa v vsakem komadu kos besedila, ki se ga splača vzeti, zapomniti. „Jebeš verske fanatike, k živijo skupi z bogom, a ste se kdaj vprašal kokrat vam bog je reku zbogom?“ Naglas je prisoten, a ne izrazito. Za primerjavo: Šole je pri tem precej bolj očitno iz Tolmina.

Iariin napredek je najbolj občuten, če pogledamo plato kot celoto. Sicer so komadi raznoliki, a dva, tri, ki bi izstopali ne bi prav nič škodili. Bi se pa s tem podrl ves koncept, filing plate, tako da v bistvu bolje, da jih ni. Prav tako ne bi motil še kak dodaten gost, a Iaria pravi, da ima probleme z njimi, saj ima sam preveč za povedati. Če že ima goste, potem najprej pusti njim, da napišejo svoj del, potem pa on „gostuje“ pri njih.

Album je sestavljen nalašč za na odre, zato priporočam obisk kakega nastopa v živo, čeprav zaenkrat Iaria še ne nastopa z bandom, kar bo le še pika na i.

Seznam komadov:

01. Iaria - Tu sem
02. Iaria - Ujet u to
03. Iaria - Nism hip hop
04. Iaria - Prazni kozarci
05. Iaria - Nisi sam
06. Iaria - Sin ft. Valterap
07. Iaria - N'coj
08. Iaria - Tezki koraki
09. Iaria - 5 min
10. Iaria - Tminskrep
11. Iaria - Prehitro se konca
12. Iaria - Vsak dan
13. Iaria - Odlocitve
14. Iaria - Zadnji tango ft. Georg & I. Vanish
15. Iaria - Kamorkoli grem