DOBRO: Odlične podlage; Izjemno poslušljivi refreni; Kingov flow in doživeto rapanje se čuti. SLABO: Enostavne lirike; Vsebina ni konceptualno in kreativno nič posebnega; Prekrateeeeek…hočem še! Ta hip je še eden v nizu odličnih slovenskih EPjev, ampak bi bil že čas da dobimo spet kakšen kvaliteten LP, ker tako kot pri vseh drugih je tudi tega EPja prehitro konec…
King & AP je rap dvojec iz Nove Gorice, ki je že precej časa na Slovenski rap sceni, vendar šele pred mesecem dni sta izdala v samozaložbi svoj projekt, EP naslovljen »Ta Hip«. King si je kot bivši grafiter kmalu začel ustvarjati ime kot odličen fristajler in leta 2000 je s Solkancem Cess One-om (aka Valterapom) prišel na kompilacijo »5'' of Fame – Za Narodov Blagor«, kjer sta se predstavila s komadom »1,2,3«. Za tem se je King odločil za solo kariero, ki jo pogosto začini s kolegom APjem (ki skrbi za produkcije, refrene in tu pa tam zarepa nekaj verzov). King se je prvič predstavil na koncertu skupine Das Efx in za tem na prvi plošči Klemna Klemna (Trnow Stajl) na komadu »Za Vse Tiste«. Njuno sodelovanje se je kasneje nadaljevalo tudi na drugi Klemnovi plošči (Hipnoza) na komadu »Jst Delam Rap«. King je nastopal veliko po Sloveniji in bil tudi na večjih dogodkih kot sta bila Mariborski The Blast in Ljubljanski Hip Hop Festival v ŠC Triglav (oba leta 2002). Medtem sta z APjem dolgo časa pripravljala material za njun EP, toda zakaj se je vse skupaj tako zavleklo? King je imel veliko težav s policijo, bil je tudi aretiran, bil je prisiljen preživeti nekaj mesecev v zaporu in kot da to nebi bilo dovolj so mu prepovedali zapuščati Slovenijo – tukaj pa je glavni razlog za zamudo, saj je večina produkcije potekala v Italiji pri DJ Desu, njunemu dju in ko-producentu EPja. Komad z istim imenom kot je naslov plošče (torej »Ta Hip«) je izšel že lani na kompilaciji »Hip Hop Kuhna Vol.1«. King je še vedno zelo direkten, odprt emcee, ki pove brez dlake na jeziku to kar misli, izraža svoja opažanja, doživljanja iz ulice in venomer zbuja občutek pristnosti. S svojim flowom se odlično zlije v podlage, ki sta mu jih pripravila DJ Deso in Pipss (aka AP) – izjema je tretji komad, kjer je za glasbeno plat komada poskrbel Kermit. Predimo na sam EP… LISTA KOMADOV:
1. Intro (NEOCENJEN)
2. Ta Hip (4/5)
3. Ulični Duhovi (5/5)
4. Pred Leti (4,5/5)
5. Ta Hip II (3,5/5)
6. Je.Po. (Jebeš Policijo) (4/5)
7. Plin Plin (4,5/5)
8. Autro (NEOCENJEN)
Po 13 sekundnem intru, kjer King odgovori APju enostavno: »Jebeš intro…« in tako praktično direktno preidemo na prvi komad na ploščku »Ta Hip«, ki je naslovni komad in verjetno njun najbolj poznan komad. Na dokaj razigrano, poskočno podlago nam King pravi, da je vsak trenutek dober za hip hop, za to da se prepustiš tej subkulturi, da jo živiš, čutiš in se ji prepustiš v kakršni koli obliki. Tukaj se King lepo igra s flowom, menjava tonaliteto vokala zelo lepo, upočasnjuje in pospešuje repanje, da te kar prevzame. Malenkost zbije komadu vrednost sama vsebina povedanega, ki ni nič inovativnega morda zaradi take teme, ampak je še vedno daleč od slabega. Rime niso ravno zahtevne in v tretji kitici praktično celo kitico rima s »hip« in »hop« kar je precej zabavno in preusmeri pozornost poslušalca iz kompleksnosti na občutenje povedanega, kar je v bistvu zelo redka vrlina in Kingu jo moram priznati.
Naslednji komad je ena najsvetlejših točk EPja. »Ulični Duhovi« je komad, ki je popolna predstavitev King&APja. Začnimo pri podlagi, ki je energična, z globokim, gladkim in ravno prav melodičnim basom zaradi katerega te enostavno prisili v kimanje z glavo. Bobni se perfektno prilegajo bas liniji in melodija je ravno tako nalezljivo minimalistična s klavirjem in nekaj efekti, ki ustvarijo res krasne temelje za Kingov in APjeve lirike ter refren. Da,… tukaj tudi AP rapa in če verjamete ali ne, nastopi več kot na nivoju in flowalno prav pozitivno preseneti, saj zveni naravnost odlično – tako kot fantastičen refren, kot ostali na plošči, ki so vsi na visokem, izjemno nalezljivo-poslušljivem nivoju. Na drugih slovenskih ploščah so zapeti refreni pogosto slabo izpeljani ali pa dolgočasni, toda tukaj temu ni tako. King ima tokrat bolj agresivnejši pristop in odrepa zadevo kot se spodobi, praktično brez napak, vse je razumljivo in tako flowalno kot v rimah na visokem nivoju. Vsebina so ulice na tisoč in en način, kar pa King gre vsekakor od rok saj je to v bistvu njegov zaščitni znak vse odkar ga pozna širna Slovenija.
Komad »Pred Leti« je pa eden tistih, kjer King dokazuje, kako doživeto in lepo zna opisovat situacije, pripovedovat pretekle dogodke in se introvertirat v obujanje spominov. Podlaga je umirjena, z enostavnim ritmom in s samplano melodijo. Slednja je ista kot pri El Bahatteejevem komadu »Mentalitet« s to razliko, da so jo zasemplali malo bolj po rezano, bolj po mojih okusih – recimo komu drugemu je pač Frx-ova (produciral je ta komad, ki se nahaja na kompilaciji Blackout 00) boljša, ker je sample nedotaknjen in le vstavljen na bobne, ampak to je stvar okusov. Kingove lirike so posvečene njegovi preteklosti, obujanju spominov o tem kako je v mladosti zašel s poti in zapadel v slabo družbo, kakšno mišljenje je imel takrat, kaj je doživljal ipd… APjev refren pa je le še češnja na vrh torte, saj je zelo speven in kaj se bom ponavljal, saj ste razumeli. Rime so tukaj predvsem v drugi kitici in vsemu kar sledi so povprečne oz. brez nobene težavnosti, saj so več ali manj glagoli, ampak to je le malenkost zaradi katere se tukaj ne gre obremenjevati, saj je vse ostalo na zelo visokem nivoju.
Naslednji posnetek je nadaljevanje drugega komada – »Ta Hip II«. Na zelo energično podlago s samplanimi violinami in nekaj fantastičnimi DJ Desovimi skreči, ki so skozi cel EP na izjemno visoko-kvalitetnem nivoju, nam King pokaže malo svoje lirično-flowalne sposobnosti. To pa stori preko samohvale, ki vsebinsko ni nič posebnega in čeprav sem slišal veliko boljših verzov na to temo, moram priznati, da se vsaj sliši lepo in povezano smotrno. V komadu »Je.Po.«, ki sta okrajšavi za »Jebeš Policijo« King spregovori točno o tem kar je razvidno že iz naslova. Podlaga je bolj umirjena kot prejšnja in melodijo igra obrnjen sample akustične kitare. Tako kot vse pred tem, je tudi ta beat minimalistično všečen in tukaj prvič refrena ne poje AP, ampak kar sam King v družbi z nekaj drugimi osebki zakriči besedno zvezo iz naslova. Če bi slišal to rapat kakšnega drugega Slovenskega raperja bi mu verjetno prilepil kaj nižjo oceno, ampak ker to rapa King in poznamo njegovo preteklost je komad kar všečen – in še ga zarepa tako, da tudi tistim, ki so prej simpatizirali s policijo zbudi kakšen dvom v zvezi z možmi v modrem.
Zadnji pravi komad je odličen zaključek EPja. V »Plin Plin« spregovori King o ljubezni mnogih raperjev – o marihuani. Če recimo Klemen govori smešne zgodbice o travi, je King bolj resen in tukaj pripoveduje en tipičen dan, ko njega pa APja prime želja po kajenju in sta brez trave,… skratka vse od ideje, nabave, prevzema, zvitja džointa in kajenja. To pripoveduje na res realen in doživet način, da mi vedno ko ga slišim zbudi željo po kakšnem dimu oz. plin-plinu. AP spet odpoje lepo refren na odlično podlago, ki vleče na reggae in je definitivno ena boljših podlag na slovenskih ploščah v zadnjih letih.
V »Autro« imamo posnetek Kingovega fristajla, kjer pozdravi poslušalce in se jim zahvali za pozornost na dve Primotovi podlagi (»Skills« iz albuma The Ownerz od Gangstarr in »Boom«, na katerega je rapal Royce Da 5''9') z nekaj DJ Desovimi skreči. EP je tako na koncu. Dejstvo je da so se fantje potrudili in so ustvarili izjemno poslušljivo zadevo, ki ima nekaj napakic, ampak ne glede na to se brez težav lahko uvrsti med najboljše slovenske EPje doslej. Vse od podlag, flowov, refrenov in skrečov je na visokem nivoju – edino kar moti je pomanjkanje kakšne kreativnosti, kakšnega konceptualnega komada in Kingove ne preveč kvalitetne rime, ki če bi jih izpopolnil oz. dvignil njihovo kvaliteto, bi se lahko brez težav uvrstil med najbolje rimarje v Sloveniji. Na trenutke je tudi njegova dikcija malce slabša in se je potrebno prav namučit za razumeti kaj izgovarja – da ne omenjam dejstva da so vokali preveč tiho. Skratka, podobna zadeva kot pri Klemnovi prvi plošči (lirike se zelo čuti, King ima odličen flow, samo enostavno ni v njih neke kompleksnosti). Njegovo naglašanje, narečje in izražanje je ohranjeno v Primorščini, toda ni šel v skrajnosti kot Valterap, ampak je razumljiv brez težav vsem Slovencem. Ta EP predlagam vsakemu, ki mu je bil doslej King všeč, vsakemu, ki ima rad rap iz ulic in o ulicah ter… ah, predlagam ga kar vsakemu. Za ceno 1000sit dobite odličen EP, ki je več kot vreden svojega denarja. Končno smo po dolgem času dobili spet nekaj s primorskega konca in to ne le karkoli, ampak en kvaliteten EP Novo Goriškega para King&Ap in Italijana Dj Desa. Internacionalna naveza, kot jo je King označil, se je izplačala.
(avtor recenzije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
, 2004)
